Subvencija za samozaposlitev obdavčitev subvencije za samoobdavčitev
Štipendiranje štipendija subvencija za samozaposlitevDomača stran božičnica 13 plača trinajstaZemljevid strani   Božičnica 13 plača trinajstaPošlji sporočilo
Računovodski servis Storitve Zaposleni Povezave Kontakt Računovodska tarifa Novosti Povpraševanje
>

 

ŽELITE KRAJŠI NASVET

Pozor: Za spodaj navedene informacije ne prevzemamo nikakršne odgovornosti. Če vam pridobljene informacije niso dovolj, poglejte v navedeno zakonodajo in standarde. Prepričajte se, da se predpisi v vmesnem obdobju niso spremenili.

Vprašanje v zvezi z boniteto za uporabo osebnega motornega vozila – operativni najem

 

Pojasnilo DURS, št. 4216-2/2010-5, 2. 12. 2010


Zavezanca zanima odgovor na vprašanje glede načina izračuna bonitete za uporabo osebnega motornega vozila za privatne namene v primeru, ko osebno motorno vozilo ni v lasti delodajalca, niti ga ta nima v finančnem najemu, temveč ga ima v poslovnem oziroma operativnem najemu. To pomeni, da delodajalec osebnega motornega vozila nima izkazanega v svojih poslovnih knjigah.


Pojasnjujemo, da Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10-UPB6; v nadaljevanju: ZDoh-2) v drugem odstavku 43. člena določa, da se, če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5 % nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem in naslednjih letih znižuje, skladno z določili tega odstavka.


Kot nabavno vrednost se v primeru poslovnega oziroma operativnega najema upošteva nabavna vrednost vozila pri lastniku vozila, to je pri najemodajalcu vozila.

 

Obdavcitev sredstev iz naslova subvencij za samozaposlitev



Pojasnilo DURS, št. 4212-25/2010, 6. 10. 2010

Pojasnilo DURS, št. 4212-25/2010, 6. 10. 2010


V zvezi dopisom št. 5.5 – 21/2010-7-SK z dne 6. 9. 2010, v katerem zavezanec navaja dileme glede pojasnila DURS, št. 4210-81/2009-0112-10 z dne 11. 5. 2009 ter izvajanjem določbe 80. člena Uredbe sveta (ES), št. 1083/2006, z dne 11. 7. 2006, smo za mnenje zaprosili Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance nam je v dopisu št. 421-105/2010/2 z dne 5. 10. 2010 podalo naslednje mnenje:


»1. Menimo, da je pojasnilo, št. 4210-81/2009-0112-10 z dne 11. 5. 2009 skladno z veljavno davčno zakonodajo v RS in tudi 80. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 (v nadaljevanju: Uredba).


V skladu z veljavnim Zakonom o dohodnini (Uradni list RS, št. 51/10 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZDoh-2) je subvencija za samozaposlitev, ki jo prejme fizična oseba, ki opravlja dejavnost, obdavčljiv dohodek. Glede na vsebino in naravo dohodka se obravnava kot dohodek iz dejavnosti, saj je pridobljen v okviru opravljanja dejavnosti oziroma za pokrivanje določenih stroškov oziroma izdatkov na začetku opravljanja dejavnosti (npr. za pokrivanje prispevkov za socialno varnost), ki se z računovodskega vidika, kot tudi davčnega vidika obravnavajo oziroma priznajo kot stroški iz naslova dejavnosti.


Upoštevanje sodno prakso Evropskega sodišča v zvezi z določbami evropske zakonodaje, ki uvajajo tako imenovano »full payment« klavzulo, ki je običajna za mnoge sheme neposrednih pomoči iz sredstev EU, menimo, da 80. člen Uredbe Sveta (ES), ki vsebuje takšno klavzulo tudi za Evropski socialni sklad, ne nasprotuje nacionalni davčni zakonodaji, ki subvencije, financirane iz sredstev Evropskega socialnega sklada, upošteva pri določitvi obdavčljivega dohodka prejemnika subvencije. Način plačila (akontacije) dohodnine v obliki davčnega odtegljaja od subvencije, kot je določen v slovenski davčni zakonodaji, za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, tudi ni v nasprotju z navedeno določbo Uredbe, kajti gre za odtegljaj, ki ni neposredno določen oziroma vezan samo na obravnavane subvencije, ampak je takšen način plačevanja (akontacije) dohodnine določen za vse dohodke, ki jih prejemajo davčni zavezanci, prejemniki subvencij, v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Navedene subvencije so torej obdavčene v skladu s splošnim sistemom obdavčevanja, ki velja za obravnavane zavezance, ter tudi na enak način, kot so obdavčeni drugi dohodki teh zavezancev. V konkretnem primeru odtegljaj tudi ne predstavlja dokončnega davka, temveč gre za akontacijo dohodnine, ki se ustrezno poračuna na letni ravni.


2. V zvezi z vzpostavljenim vprašanjem pravičnosti veljavnega sistema obdavčevanja, ki naj bi bila po navedbah zavezanca odvisna od izbranega načina ugotavljanja davčne osnove, pa menimo naslednje:


Osnovni sistem določanja davčne osnove pri dohodku iz dejavnosti temelji na upoštevanju dejanskih prihodkov in odhodkov, ugotovljenih na podlagi vodenja ustreznih poslovnih knjig in evidenc, ki edini omogoča upoštevanje načela enakosti in zmožnosti plačila davka. Sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih odhodkov in normiranih odhodkov (pavšalna davčna osnova) temelji na izbiri posameznega davčnega zavezanca in je bil uveljavljen z namenom administrativne poenostavitve pri ugotavljanju davčne osnove za zavezance – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost – ki imajo majhen obseg poslovanja. Pavšalna davčna osnova (uporaba normiranih odhodkov) je vedno le približek davčne osnove, ugotovljene na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in je v načelu ugodna le za tiste zavezance, ki imajo dejanske stroške nižje od normiranih in torej dejansko realizirajo večji dobiček, in seveda ne omogoča razmejevanja prihodkov na več let. Takšna obdavčitev zato pomeni odmik od načela enakosti in ne upošteva sposobnosti zavezanca za plačilo davka. Prav zato je v ZDoh-2 določena ta ureditev kot opcijska.


Glede na to, da gre za izbiro posameznega davčnega zavezanca, v obravnavanem kontekstu ne moremo govoriti o vprašanju (ne)pravičnosti obdavčitve subvencij za samozaposlitev. Vsak davčni zavezanec ima možnost izbire sistema, ki omogoča prikazovanje dejanskega dobička oziroma dejanske davčne osnove.


Ob tem pa bi želeli poudariti, da sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov temelji na plačani realizaciji, kar pomeni, da se upoštevajo prihodki ob njihovem plačilu. Navedeno pa pomeni, da se lahko s samo časovno dinamiko izplačila dohodka pri izplačevalcu (npr. v posameznem letu se izplača subvencija v višini, ki naj bi bila namenjena za pokrivanje določenih izdatkov posameznega leta), vpliva na to, v katerem davčnem letu bo posamezni prihodek upoštevan v davčno osnovo, ter posledično na višino davčne osnove.«


Obravnava štipendij (obdavčitev)



Pojasnilo DURS, št. 4210-140/2010-2, 27. 10. 2010

V zvezi s posredovanimi pogostimi vprašanji vaših članov s področja štipendiranja vam v nadaljevanju pojasnjujemo:

  • Delodajalec izplačuje dijaku oziroma študentu – štipendistu poleg štipendije, v višini minimalne plače, tudi nadomestilo stroškov prevoza in bivanja. Ali se izplačilo nadomestila obdavči z dohodnino kot drugi dohodek?

Da. V skladu s 5. členom Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr. in 40/09) je štipendija namenjena za kritje stroškov v zvezi z izobraževanjem. Glede na navedeno se vsa povračila stroškov, ki so povezana s študijem, štejejo za del štipendije. Po 106. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 51/10-UPB6) se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva štipendija, izplačana za študij v Sloveniji do višine minimalne plače. Če je izplačana štipendija višja, se znesek štipendije, ki presega višino minimalne plače, všteva v davčno osnovo štipendista in se obdavči kot drug dohodek.

  • Podjetje s sedežem v Sloveniji želi štipendirati štipendistko, ki je rezidentka Srbije in v Srbiji tudi študira. Podjetje bi jo štipendiralo, ker posluje s podjetji v Srbiji in bi po končanem izobraževanju srbsko študentko tudi zaposlilo. Ali je prejemek te študentke iz naslova štipendije obdavčen z dohodnino? Če ni, ali potem velja, da se v davčno osnovo ne všteva znesek minimalne plače, povečan za 60 %, ker študira v tujini?

Poleg določbe 10. člena ZDoh-2, ki določa, da ima dohodek vir v Sloveniji, če ga je izplačal rezident ali poslovna enota nerezidenta v Sloveniji, je treba tudi v tem primeru upoštevati določbo 106. člena ZDoh-2. Ta določa, da se v davčno osnovo od drugih dohodkov ne všteva štipendija, izplačana za študij v tujini do višine minimalne plače, povečane za 60 %. Če je izplačilo višje, se znesek štipendije, ki presega omenjeni znesek, všteva v davčno osnovo prejemnika štipendije, četudi je to rezident druge države, in se obdavči kot drug dohodek. Nerezident Slovenije je namreč zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.


Od vseh izplačil tujim fizičnim osebam se plačuje dohodnina že med letom. Akontacija dohodnine se zavezancu, nerezidentu, šteje kot dokončen davek. Če nerezidentu dohodek – v konkretnem primeru štipendijo, izplačuje slovenska pravna oseba, je ta kot plačnik davka dolžna za prejemnika dohodka obračunati, odtegniti in plačati dohodnino, kot to določa 125. člen ZDoh-2.

  • Kakšno je merilo za priznavanje odhodkov iz naslova štipendije kot potrebnih, torej kot davčno priznanih stroškov? Ali mora biti smer izobraževanja takšna, za katero lahko delodajalec dokaže, da je povezana z njegovim poslovanjem? Kaj konkretno to pomeni v primeru, če delodajalec štipendira dijaka, ki obiskuje gimnazijo?

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) v prvem odstavku 29. člena določa temeljno načelo priznavanja odhodkov, in sicer se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Nadalje v drugem odstavku tega člena ZDDPO-2 določa, da odhodki niso potrebni za pridobitev prihodkov ob izpolnjevanju posameznih pogojev, in sicer, če:

  1. niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
  2. imajo značaj privatnosti,
  3. niso skladni z običajno poslovno prakso.

S tretjim odstavkom 29. člena ZDDPO-2 zakonodajalec pojasnjuje, da odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih nepogostih dogodkov. Za tako opredeljene odhodke, ki niso skladni z običajno poslovno prakso, se zahteva, da se obravnavajo in presojajo posamično.


To pomeni, da se v primeru, ko je eden od navedenih treh pogojev izpolnjen, odhodki davčno ne priznajo. Določeni pogoji in podlage za dodeljevanje kadrovskih štipendij (t.j. ureditev štipendiranja v splošnih aktih delodajalca in opredelitev medsebojnih razmerij, pravic in obveznosti iz naslova štipendiranja v pogodbi o štipendiranju) predstavljajo tudi podlago za pripoznavanje pravic oziroma obveznosti iz naslova štipendiranja v poslovnih knjigah zavezanca ter za pripoznanje odhodkov v izkazu poslovnega izida oziroma davčnem obračunu zavezanca.


Tako se štipendija, ki jo delodajalec izplačuje študentu ali dijaku za študij, ki je povezan s poslovanjem podjetja, študent oziroma dijak pa se bo na podlagi pogodbe o štipendiranju po koncu študija v podjetju zaposlil, lahko upošteva kot davčno priznan odhodek delodajalca, vendar pod pogojem, če bo izplačana v višini, ki je skladna z običajno poslovno prakso posamezne dejavnosti.


Po določbi 10. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 125/08, 110/09 in 43/10) morajo zavezanci za davek navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahteve, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Štipenditor bo tako moral v primeru, če bo štipendijo izplačal v višjem znesku kot je običajno za posamezen študij, za namene davčnega priznavanja odhodkov predložiti davčnemu organu dokazila, s katerimi bo utemeljil višino štipendije.

Prva stranStoritveZaposleniPovezaveKontaktPogosta vprašanjaNovostiPovpraševanje

Izjava o zasebnosti

 
Avtorske pravice (c) 2010 Najgo d.o.o. Vse pravice pridržane