reprezentanca odbijanje ddv
Domača stran Zemljevid strani   Računovodski servisPošlji sporočilo
Računovodski servis Storitve Zaposleni Povezave Kontakt

Računovodska tarifa

Novosti Povpraševanje

ŽELITE KRAJŠI NASVET

Za spodaj navedene informacije ne prevzemamo nikakršne odgovornosti.Če vam pridobljene informacije niso dovolj, poglejte v navedeno zakonodajo in standarde. Prepričajte se, da se predpisi v vmesnem obdobju niso spremenili.


UVEDBA NOVE VRSTE DOHODKA NA REK-1 OBRAZCU – IZPLAČILO DOHODKA ZA VODENJE POSLOVNEGA SUBJEKTA ZA ZAVAROVANCE Z ZAVAROVALNO PODLAGO 040 OD 1. 1. 2012 DALJE

 

December 2011

Za izplačila dohodka za vodenje poslovnega subjekta prejemniku dohodka – zavarovancu z zavarovalno podlago 040, od 1. 1. 2012 dalje, družba, katere edini lastnik je zavarovanec, predlaga REK-1 obrazec z oznako nove vrste dohodka 1141 – Dohodek za vodenje družbe (zavarovalna podlaga 040.)


Poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb ali edini ustanovitelji zasebnih zavodov, ne morejo biti v delovnem razmerju v svoji družbi ali zavodu, temveč se zavarujejo kot samozaposlene osebe, z zavarovalno podlago 040. Te osebe plačujejo prispevke od zavarovalne osnove v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vendar se zanje še do konca leta 2011 v praksi dopušča obračun in plačilo prispevkov od plače, ki si jo izplačajo od družbe, katere družbenik in poslovodna oseba so.

S 1. 1. 2012 navedeni zavarovanci:

  • prenehajo z obračunavanjem prispevkov od izplačanih plač*,
  • preidejo na obračunavanje prispevkov v skladu z veljavno zakonodajo, to je od zavarovalne osnove v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Za opravljeno poslovodno delo zavarovanec z zavarovalno podlago 040 po 1. 1. 2012 ne bo prejemal plače temveč plačilo za opravljanje funkcije poslovodenja. Dohodek edinega lastnika – poslovodne osebe, ki ga prejme od svoje družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/2011 – UPB7)**.


Ob izplačilu dohodka za vodenje poslovnega subjekta prejemniku dohodka – zavarovancu z zavarovalno podlago 040, izplačevalec – družba, katere edini lastnik je ta zavarovanec, davčnemu organu predloži obračun davčnega odtegljaja na REK-1 obrazcu. Za izplačila po 1. 1. 2012 se pri tem uporabi naslednje – nove oznake vrst dohodka:

Vrsta dohodka na REK-1 (zbirni del)

Vrsta dohodka na iREK

1141 Dohodek za vodenje družbe (zavarovalna podlaga 040)

1110 Dohodek za vodenje družbe (zavarovalna podlaga 040)


Navedene nove vrste dohodka na REK-1 obrazcu se uporabijo za vse oblike izplačil dohodka za vodenje poslovnega subjekta, tako za izplačila dohodka v obliki denarnih plačil kot za morebitna izplačila v naravi (bonitete) ali izplačila povračil stroškov nad neobdavčenim zneskom.

* Obračun prispevkov lahko navedeni zavarovanci predložijo na REK-1 obrazcu še od izplačane plače za december 2011.

 

Vir: DURS

OBRAVNAVA PLAČILA PO POGODBI O POSLOVODENJU

 

November 2011


Za davčno obravnavo dohodka ni odločilna vrsta pogodbe temveč vsebina dohodka. Dohodki edinega lastnika – poslovodne osebe, ki jih prejme od svoje družbe za opravljanje funkcije poslovodenja, se obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/2011 – UPB7). Dohodki, prejeti iz naslova drugih opravljenih del za svojo družbo, se obdavčijo kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.


Pri sklepanju obligacijskih razmerij morajo pogodbene stranke upoštevati veljavno zakonodajo, ki ureja obligacijska razmerja. Pravne podlage (vrste pogodb oziroma poimenovanja pogodb) morajo biti praviloma skladne z vsebino pogodbe. Za davčno obravnavo dohodkov, ki jih edini družbenik in direktor družbe, prejme za opravljanje dela za svojo družbo, ni odločilna vrsta pogodbe, poimenovanje dohodka ali status, v okviru katerega je dohodek dosežen. Dohodek edinega družbenika in direktorja družbe v primerih, ko le-ta poleg vodenja poslov družbe opravlja tudi druga dela za družbo, se obdavči v skladu z njegovo vsebinsko opredelitvijo, ne glede na to ali je določen v dveh ločenih pogodbah (npr. pogodba o poslovodenju in druga ustrezna pogodba, npr. podjemna pogodba) ali v eni pogodbi (ki praviloma ne more biti pogodba o poslovodenju).


1. Obdavčitev dohodkov za vodenje poslovnega subjekta


Dohodek, ki ga edini družbenik in direktor prejme za vodenje poslovnega subjekta, se šteje za dohodek iz delovnega razmerja po 1. točki drugega odstavka 37. člena ZDoh-2. V davčno osnovo od tega dohodka se vštevajo tudi morebitne bonitete, ki jih edini družbenik in direktor prejme v zvezi z vodenjem poslovnega subjekta.


Povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije poslovodenja (prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela, povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem) se ne vštevajo v davčno osnovo pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada na podlagi 44. člena ZDoh-2.


Akontacija dohodnine se izračuna in plača upoštevaje določila 127. člena ZDoh-2:

  • če se družba šteje za glavnega delodajalca, se uporabi davčne stopnje iz mesečne dohodninske lestvice ter upošteva mesečne zneske pripadajočih davčnih olajšav (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane, itd.);
  • če se družba šteje za drugega delodajalca, se uporabi stopnjo 25 % brez upoštevanja davčnih olajšav.

2. Obdavčitev dohodkov za dela, povezana z dejavnostjo družbe


Dohodek, ki ga edini družbenik in direktor prejme za opravljanje drugih del v okviru dejavnosti svoje družbe (npr. svetovanje, prodaja v maloprodajni trgovini, obrtniška dela, itd.), se obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.


Davčna osnova od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je vsak posamezni dohodek iz tega razmerja, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče uveljavljati tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, in sicer se priznajo na podlagi dokazil pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena ZDoh-2 določi vlada.


Akontacija dohodnine se izračuna in plača po stopnji 25 %.

Vir: DURS

 

PRIZNAVANJE STROŠKOV PRISPEVKOV ZAVAROVANCEV – POSLOVODNIH OSEB

 

 September 2011


I. Z vidika Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb


Pred 1. 1. 2011 so prispevke za zavarovance – poslovodne osebe praviloma plačevale njihove družbe in jih kot stroške, ki so povezani z opravljanjem dela te osebe, kot povezane z delom, potrebnim za pridobivanje prihodkov, izkazovale med davčno priznanimi odhodki. Takšna davčna obravnava izhaja tudi iz pojasnila DURS, št. 4200-160/2006 z dne 7. 9. 2006.


V letu 2011 se je, glede na uveljavitev Zakona o urejanju trga dela – ZUTD (Uradni list RS, št. 80/2010) in posledično spremembo izvajanja zakonodaje s področja socialnega zavarovanja v praksi,* ponovno proučila davčna obravnava prispevkov za socialno varnost. Ugotovljeno je bilo, da uporaba prej omenjenega pojasnila DURS ni več primerna, kar je bilo usklajeno z Ministrstvom za finance.


Prispevki za socialno varnost lastnikov – poslovodnih oseb so lahko davčno priznani, če iz vsebine plačila oziroma dogovora med pravno osebo, katere lastnik je poslovodna oseba, in lastnikom kot fizično osebo, izhaja, da se je pravna oseba zavezala plačevati fizični osebi prispevke za socialno varnost kot plačilo določenih storitev ali na kakšni drugi podlagi, tako nastali odhodki pa izpolnjujejo pogoje za priznanje po določbah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11).


Z uveljavitvijo ZUTD, ki se je začel uporabljati 1. 1. 2011, se spreminja status lastnikov v zasebnih družbah in zavodih, ki so poslovodne osebe, v obveznem socialnem zavarovanju. Z dnem začetka uporabe ZUTD se spreminja tudi izvajanje zakonodaje glede načina urejanja obveznega socialnega zavarovanja za lastnike, ki so poslovodne osebe, in način plačevanja obveznih prispevkov za socialno varnost. Če je zavarovanec lastnik, ki je poslovodna oseba, je zavezanec za prijavo v obvezno socialno zavarovanje in plačilo prispevkov za socialno varnost (tako prispevkov zavarovanca kot prispevkov delodajalca) zavarovanec sam, torej fizična oseba, in ne več pravna oseba, kot se je to v praksi izvajalo pred tem.


V skladu z 12. členom ZDDPO-2 se pri ugotavljanju davčne osnove (dobička) priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi, če ta zakon ne določa drugače.


V skladu z 29. členom ZDDPO-2 se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Pri tem se za odhodke, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov, štejejo odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, imajo značaj privatnosti oziroma niso skladni z običajno poslovno prakso. V 30. členu ZDDPO-2 so še dodatno taksativno našteti davčno nepriznani odhodki.


Skladno s Slovenskim računovodskim standardom 17 – SRS (2006) (Uradni list RS, št. 118/05, 10/06, 112/06, 119/08, 1/10, 90/10) so odhodki zmanjšanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki zmanjšanj sredstev ali povečanj dolgov. SRS 14.10 določa, da se stroški materiala in storitev pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi. Od 1. 1. 2011 je zavezanec za vlaganje prijav v zavarovanje in zavezanec za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost fizična oseba – lastnik, ki je poslovodna oseba. Iz navedenega sledi, da pravna oseba po računovodskih pravilih nima podlage za pripoznanje stroškov oziroma odhodkov za plačilo prispevkov, ker predstavljajo obveznost lastnika, ki je poslovodna oseba, kot fizične osebe.


Listina za računovodsko pripoznanje stroškov oziroma odhodkov je lahko dogovor, sklenjen med pravno osebo, katere lastnik je poslovodna oseba, in lastnikom kot fizično osebo, v katerem se pravna oseba zaveže plačevati fizični osebi prispevke za socialno varnost kot plačilo določenih storitev ali na kakšni drugi podlagi. Davčna obravnava navedenega plačila po ZDDPO-2 je v vsakem posameznem primeru odvisna od presoje vsebine dogovora oziroma vsebine plačila glede na določbe ZDDPO-2. Na primer, če pravna oseba namesto lastnika plača prispevke za socialno varnost kot del plačila v okviru dogovora oziroma pogodbe za opravljanje storitev poslovodenja, ki jih lastnik tudi dejansko opravlja, bi se takšna plačila lahko štela v skladu z določbami 12. in 29. člena ZDDPO-2 kot davčno priznan odhodek po ZDDPO-2, ob pogoju, da gre za odhodke, potrebne za pridobitev obdavčljivih prihodkov.


V primeru, da pravna oseba, katere lastnik in hkrati poslovodna oseba je zavarovanec, in lastnik kot fizična oseba vzpostavita dogovor, v okviru katerega se pravna oseba zaveže, da bo obravnavani fizični osebi kot plačilo določenih storitev ali na kakšni drugi podlagi plačala oziroma plačevala njegove prispevke za socialno varnost, se predmetni prispevki (plačani v breme pravne osebe) štejejo kot obdavčljiv dohodek lastnika, ki je poslovodna oseba, po Zakonu o dohodnini – ZDoh – 2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7). Tovrstni dogovori v ničemer ne vplivajo na zakonsko ureditev, da je zavezanec za plačilo prispevkov za socialno varnost zavarovanec sam.


II. Z vidika Zakona o dohodnini


1. Upoštevanje obračunanih prispevkov kot zmanjšanje davčne osnove pri odmeri dohodnine


Kot že pojasnjeno, skladno z drugim odstavkom 15. člena ZPIZ-1 družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe, in niso zavarovane na drugi podlagi, sodijo med samozaposlene zavarovance, ki nimajo plač. V skladu z drugo alinejo prvega odstavka 207. člena ZPIZ-1 je osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost za obravnavane zavarovance zavarovalna osnova. Le-ta se v skladu s prvim odstavkom 209. člena ZPIZ-1 določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino.


S Pravilnikom o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 49/06, 38/07) je določeno, da se za obravnavane zavarovance za doseženi dobiček šteje na podlagi odločbe o odmeri dohodnine ugotovljeni dohodek, ki ga je zavarovanec, tj. lastnik, ki je poslovodna oseba, dosegel kot poslovodni delavec. V tem kontekstu je treba razumeti tudi 7. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 87/97, 3/98, 81/00, 97/01). Prispevki za socialno varnost za obravnavane zavarovance se priznavajo pri odmeri dohodnine kot odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove za dohodek, ki ga je zavarovanec dosegel kot poslovodni delavec.


Skladno z navedenim se prispevki za socialno varnost priznavajo kot zmanjšanje davčne osnove zavarovanca, od dohodkov, ki jih le-ta v koledarskem letu doseže kot poslovodni delavec. Zmanjšanje v višini za koledarsko leto obračunanih prispevkov za socialno varnost se prizna na letni ravni, pri letni odmeri dohodnine, in jih upoštevaje navedene pravne podlage ni mogoče upoštevati že med letom, kot zmanjšanje davčne osnove pri izračunu akontacije dohodnine.


2. Davčna obravnava plačil, ki jih pravna oseba izvrši svojemu lastniku, ki je fizična oseba in jo tudi vodi, v obliki plačila oziroma plačil njegovih prispevkov za socialno varnost


V primeru, da pravna oseba, katere lastnik in hkrati poslovodna oseba je zavarovanec, vzpostavita določen dogovor, v okviru katerega se pravna oseba zaveže, da bo zavarovancu, kot plačilo določenih storitev ali na kakšni drugi podlagi, plačala oziroma plačevala njegove prispevke za socialno varnost, se znesek teh prispevkov šteje za obdavčljiv dohodek zavarovanca po ZDoh-2. Takšen dogovor v ničemer ne vpliva na zakonsko ureditev, po kateri je zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanec sam ter na obravnavo v skladu s 7. členom ZPSV.


Iz navedenega izhaja, da je tudi v primeru dogovora, v okviru katerega pravna oseba za zavarovanca – poslovodno osebo zagotavlja plačilo v obliki plačila njegovih prispevkov za socialno varnost, zavarovanec sam zavezanec za obračun in plačilo prispevkov od zavarovalne osnove in mora zato davčnemu organu predložiti obračun prispevkov za socialno varnost (OPSVL obrazec) najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.


V tem primeru se znesek plačila prispevkov za lastnika – poslovodno osebo, ki ga zagotovi pravna oseba, vključi v obračun davčnega odtegljaja, praviloma skupaj z obračunom davčnega odtegljaja od dohodkov, ki jih poslovodni osebi pravna oseba izplača na podlagi dogovora. Znesek plačanih prispevkov se v tem primeru davčno obravnava enako kot siceršnji dohodek, ki je poslovodni osebi izplačan na podlagi medsebojnega dogovora (npr. po pogodbi o poslovodenju).


Kot že navedeno, zgoraj navedena pojasnila izhajajo iz pravnih podlag in sprememb v načinu urejanja obveznega socialnega zavarovanja za lastnike družb – poslovodne osebe, ki veljajo od 1. 1. 2011 dalje, zato morajo tako poslovodne osebe kot tudi pravne osebe ter spremembe upoštevati čimprej in si ustrezna razmerja urediti najkasneje do 1. 1. 2012.

Vir: DURS

 

UREDITEV OBVEZNEGA ZAVAROVANJA IN OBRAČUNAVANJE PRISPEVKOV DRUŽBENIKOV, , POSLOVODNIH OSEB

 

Datum: December 2010


UREDITEV OBVEZNEGA ZAVAROVANJE IN PLAČILA PRISPEVKOV DRUŽBENIKOV, POSLOVODNIH OSEB


Z uveljavitvijo Zakona o urejanju trga dela – ZUTD (Uradni list RS, št. 80/2010) se spreminja status poslovodnih oseb v zasebnih družbah in zavodih v obveznem socialnem zavarovanju. ZUTD, ki se začne uporabljati s 1. 1. 2011, med obveznimi zavarovanci za primer brezposelnosti v šesti alineji 54. člena opredeljuje le poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo ter zavodu. Zavarovanje za primer brezposelnosti po 1. 1. 2011 tako ni več možno za poslovodne osebe, ki so družbeniki v večosebnih kapitalskih družbah.


Podrobnejša pojasnila v zvezi z novo ureditvijo zavarovanja družbenikov – poslovodnih oseb v zasebnih družbah in zavodih po uveljavitvi ZUTD sledijo v nadaljevanju.


1. Obvezno zavarovanje družbenikov – poslovodnih oseb po 1. 1. 2011


Uvodoma navedeno pomeni, da se bodo od 1. 1. 2011 dalje družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe in izpolnjujejo pogoje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po drugem odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB4 s sprem.), zdravstveno zavarovanje po 6. točki prvega odstavka Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/2006 s sprem.) in zavarovanje za starševsko varstvo po 5. točki 6. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP (Uradni list RS, št. 110/2006 s sprem.), vključili v zavarovanje po zavarovalni podlagi 040. Če bodo te osebe hkrati izpolnjevale tudi pogoje za zavarovanje za primer brezposelnosti po 6. alineji prvega odstavka 54. člena ZUTD, se bodo v zavarovanje za primer brezposelnosti vključile z novo šifro zavarovalne podlage 112.


Zavarovalna podlaga 040 od 1. 1. 2011 dalje torej ne bo več vključevala zavarovanja za primer brezposelnosti, saj vsi družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe in bodo izpolnjevali pogoje za pokojninsko in invalidsko, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za starševsko varstvo, ne bodo nujno izpolnjevali tudi pogojev za zavarovanje za primer brezposelnosti. Družbeniki družb z omejeno odgovornostjo, ki so hkrati poslovodne osebe, se namreč obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti le, če so edini lastnik družbe. V kolikor ima družba z omejeno odgovornostjo dva družbenika, družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba, ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje za primer brezposelnosti in se zato ne vključuje v sistem zavarovanja za primer brezposelnosti.


2. Obvezno zavarovanje družbenikov – poslovodnih oseb, ki imajo to lastnost zavarovanca do vključno 31. 12. 2010


Družbeniki – poslovodne osebe v zasebnih družbah in zavodih tudi pred uveljavitvijo ZUTD, v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti – ZZZPB (Uradni list RS, št. 107/06 – UPB1 s sprem.), niso opredeljeni med obveznimi zavarovanci, temveč kot prostovoljni zavarovanci po prvi alineji 15. člena. Po tej določbi se za primer brezposelnosti lahko zavarujejo tudi osebe, ki so lastniki gospodarskih družb, če niso zavarovani na drugi podlagi. Zavarovanje za primer brezposelnosti po navedeni določbi se pri vključitvi v zavarovanje do 31. 12. 2010 izvede skupaj z vključitvijo v ostala socialna zavarovanja, po skupni zavarovalni podlagi 040.


Od 1. 1. 2011 dalje bodo po zavarovalni podlagi 112 zavarovani tudi tisti družbeniki, ki so hkrati poslovodne osebe, ki so na dan 31. 12. 2010 zavarovani za primer brezposelnosti po prej omenjeni določbi 15. člena ZZZPB (zavarovalna podlaga 040), ne glede na to, da po 54. členu ZUTD ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje za primer brezposelnosti (družbeniki večosebnih družb z omejeno odgovornostjo, ki so poslovodne osebe). Pravna podlaga za ohranitev zavarovanja je določena v tretjem odstavku 180. členu ZUTD. Ta določa, da osebe, ki so se prostovoljno vključile v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti po določbah ZZZPB, ohranijo status zavarovancev do prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje, pravice in obveznosti iz tega statusa pa uresničujejo po določbah tega zakona.


3. Obračunavanje in plačevanje prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti družbenikov – poslovodnih oseb po ZUTD


Skladno z drugim odstavkom 134. člena ZUTD se za zavarovanje za primer brezposelnosti plačuje prispevek zavarovanca in prispevek delodajalca. Stopnje prispevkov so določene v 14. členu Zakona o prispevkih za socialno varnost - ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96 s sprem.), in sicer:

  • 0,14 % za prispevek zavarovanca in
  • 0,06 % za prispevek delodajalca.

Glede pobiranja prispevkov, pravic in obveznosti zavezanca, varovanja podatkov, pristojnosti davčnega organa, vodenja evidenc o plačanih prispevkih za vsakega zavarovanca in drugih vprašanj postopka, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek in zakon, ki ureja davčno službo.


Prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti se skladno s 135. členom ZUTD obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci iz 54. člena tega zakona plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To za družbenike – poslovodne osebe, ki so zavarovanci po ZUTD, pomeni, da prispevke obračunavajo od zavarovalne osnove, določene po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.


Skladno s 136. in 137. členom ZUTD so družbeniki – poslovodne osebe, ki so zavarovanci po ZUTD, sami zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca.


4. Spremembe v načinu urejanja obveznega socialnega zavarovanja za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe, po 1. 1. 2011


Način urejanja obveznega socialnega zavarovanja za družbenike, ki so hkrati poslovodne osebe, se od 1. 1. 2011 dalje spreminja tako, da bo izvajanje zavarovanja poenoteno in usklajeno tako z veljavno kot tudi s predvideno zakonodajo (predlog ZPIZ-2). Podrobneje je način urejanja opredeljen v skupnem gradivu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in Davčne uprave Republike Slovenije, katerega najdete tukaj: GRADIVO

 

Vir: DURS

 

RAZVRSTITEV V ZAVAROVALNO OSNOVO – POSLOVODNA OSEBA

 

Pojasnilo DURS, št. 4210-13515/2011-2, 10. 6. 2011


Zavezanec sprašuje, kako v novo zavarovalno osnovo razvrstiti zavarovanca po zavarovalni podlagi 040, ki je do 30. 9. 2010 obračunaval prispevke za socialno varnost od izplačane plače, na REK-1 obrazcu, od 1. 10. 2010 dalje pa prispevke za socialno varnost obračunava od zavarovalne osnove v višini najnižje pokojninske osnove, na OPSVL obrazcu. Zanima vas ali se pri uvrstitvi v zavarovalno osnovo upošteva tudi izplačilo po poslovodni pogodbi ali le izplačilo dividend.


V nadaljevanju pojasnjujemo.


Pri uvrstitvi v zavarovalno osnovo zavarovanca po zavarovalni podlagi 040 se upoštevajo zneski vseh bruto dohodkov iz zaposlitve po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7), ki jih je zavarovanec v preteklem davčnem letu prejel za vodenje poslovnega subjekta, pri katerem izpolnjuje pogoj za obvezno zavarovanje po zavarovalni podlagi 040. To pomeni, da se upošteva tako znesek bruto plače kot tudi znesek dohodka, prejetega po pogodbi o poslovodenju ter morebitni drugi dohodki iz naslova vodenja poslovnega subjekta. Dohodki, prejeti na podlagi lastništva družbe, se pri tem ne upoštevajo.

Skladno s prvim odstavkom 209. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB4 s sprem.) se zavarovalna osnova za samozaposlene osebe in kmete določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino.


Po drugem odstavku 209. člena ZPIZ-1 se uvrstitev v zavarovalno osnovo določi na podlagi zadnje odmerne odločbe o davku iz dejavnosti oziroma zadnjega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti oziroma zadnje odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni plači oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. Kot povprečna plača iz tega člena se šteje zadnji objavljeni podatek Statističnega urada Republike Slovenije.


Podrobneje postopek uvrstitve v zavarovalne osnove določa Pravilnik o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 49/06 in 38/07, v nadaljevanju: pravilnik). V tretjem odstavku 2. člena tega pravilnika je določeno, da se uvrstitev v zavarovalno osnovo za zavarovance iz drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 (zavarovance po zavarovalni podlagi 040) določi na podlagi odločbe o odmeri dohodnine in glede na podatke o povprečni oziroma minimalni plači za leto, na katero se nanaša odločba o odmeri dohodnine. Skladno s petim odstavkom 2. člena pravilnika se za tega zavarovanca zavarovalna osnova določi glede na doseženi dobiček, ki je ugotovljen na podlagi odločbe o odmeri dohodnine brez upoštevanja prispevkov za socialno varnost ter brez olajšav skladno z zakonom, ki ureja dohodnino.


Skladno s 6. členom pravilnika je doseženi dobiček za zavarovanca po zavarovalni podlagi 040 iz odločbe o odmeri dohodnine ugotovljen dohodek, ki ga je zavarovanec dosegel kot poslovodna oseba. V navedeni dohodek se štejejo vsi dohodki, ki jih prejme zavarovanec kot poslovodna oseba za vodenje poslov družbe oziroma zavoda, torej vsi aktivni dohodki, ki jih prejme od subjekta, ki ga vodi. Ne štejejo pa se dohodki, ki jih zavarovanec – poslovodna oseba prejme od subjekta, ki ga vodi, iz naslova lastništva v tem subjektu.


Pri ugotovitvi dohodka za razvrstitev v zavarovalno osnovo se upoštevajo bruto dohodki iz zaposlitve po ZDoh-2, prejeti od subjekta, pri katerem zavarovanec izpolnjuje pogoje za zavarovanje po zavarovalni podlagi 040, razen povračil stroškov do predpisane višine. Upoštevajo se torej plača, nadomestila plače in drugi prejemki iz zaposlitve – kot so primeroma prejemki, prejeti za vodenje poslovnega subjekta na podlagi poslovnega razmerja – vključno z bonitetami, povračili stroškov nad predpisano višino ter morebitnimi drugimi prejemki. Če zavarovanec pri več poslovnih subjektih izpolnjuje pogoje za zavarovanje po zavarovalni podlagi 040, se upoštevajo navedeni dohodki zavarovanca pri vseh teh poslovnih subjektih.


Zavarovanec – poslovodna oseba sam obračunava in plačuje prispevke, prav tako se v novo zavarovalno osnovo razvrsti sam v obračunu prispevkov za socialno varnost (OPSVL obrazec). Skladno z 9. členom pravilnika se uvrstitev v novo zavarovalno osnovo na podlagi zadnje prejete odločbe o odmeri dohodnine določi za mesec po mesecu, v katerem je bila odločba o odmeri dohodnine vročena.

 

Prva stranStoritveZaposleniPovezaveKontaktPogosta vprašanjaNovostiPovpraševanje

Izjava o zasebnosti

 
Avtorske pravice (c) 2010 Najgo d.o.o. Vse pravice pridržane