Obvezni podatki na računu po ddv Kaj mora vsebovati račun
Domača stran Zemljevid strani   Računovodski servisPošlji sporočilo
Računovodski servis Storitve Zaposleni Povezave Kontakt Računovodska tarifa Novosti Povpraševanje

ŽELITE KRAJŠI NASVET

Pozor: Za spodaj navedene informacije ne prevzemamo nikakršne odgovornosti. Če vam pridobljene informacije niso dovolj, poglejte v navedeno zakonodajo in standarde. Prepričajte se, da se predpisi v vmesnem obdobju niso spremenili.

Davčni inšpekcijski nadzor

VIR: www.durs.gov.si (DURS), 3.6.2008

Davčni inšpekcijski nadzor


Davčni inšpekcijski nadzor je del davčnega nadzora, ki obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in Zakona o davčnem postopku. Opravlja se tako v korist kot v breme zavezanca za davek. Nanašati se mora predvsem na tista dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na povečanje ali zmanjšanje davčne obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davčne obveznosti med davčnimi obdobji.


Izbor zavezancev za davek za davčni inšpekcijski nadzor


Davčni inšpekcijski nadzor se opravi na podlagi objektivnih kriterijev, ki morajo upoštevati načelo enakomernega inšpekcijskega nadziranja vseh zavezancev za davek in načelo pomembnosti davka, ki ga zavezanec za davek prispeva v javnofinančnih prihodkih. Objektivni kriteriji so pripravljeni zlasti na podlagi statističnih metod, naključnega izbora in predhodnih ugotovitev v postopkih nadzora. Na podlagi teh kriterijev davčni organ pripravi letni načrt inšpekcijskega nadzora. V letni načrt se lahko vključi tudi davčni inšpekcijski nadzor pri zavezancih za davek na predlog pristojnih državnih organov ali če to narekujejo ugotovitve v postopku davčnega nadzora. Zavezanec za davek nima pravice zahtevati določenega načina izbora.


Dajanje podatkov davčnemu organu za pobiranje davkov

  • Osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom ali računovodskim standardom ter druge osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, morajo davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka.

  • Navedene osebe morajo davčnemu organu na njegovo zahtevo zagotoviti tudi dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba, določena z zakonom o obdavčenju, ki ni ustanovljena v Republiki Sloveniji ali ne prebiva v Republiki Sloveniji.

  • Fizične osebe morajo na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katerimi razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost ali davčno izvršbo oziroma davčno obveznost drugih zavezancev za davek ali na davčno izvršbo obveznosti pri teh zavezancih za davek. Fizične osebe morajo dokumentacijo, ki ima vpliv na njihovo davčno obveznost hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katerega se nanaša.


Obseg davčnega inšpekcijskega nadzora

  • Davčni inšpekcijski nadzor je lahko celostni ali delni.

  • Celostni davčni inšpekcijski nadzor obsega vsa področja poslovanja oziroma vse vrste davkov za eno ali več davčnih obdobij.

  • Delni davčni inšpekcijski nadzor obsega posamezna področja poslovanja oziroma je omejen na enega ali več davkov oziroma eno ali več davčnih obdobij.

  • Davčni inšpekcijski nadzor pri zavezancu za davek, ki samostojno opravlja dejavnost, se lahko nanaša tudi na dejstva, ki niso v zvezi z opravljanjem dejavnosti, in so pomembna za obdavčenje zavezanca za davek, zlasti na dejstva v zvezi z opravljanjem aktivnosti nosilca dejavnosti fizične osebe.

  • Davčni inšpekcijski nadzor se lahko opravlja tudi pri fizični osebi, ki opravlja neregistrirano dejavnost, oziroma se ukvarja s posli ali prejema dohodke, ki so pomembni za obdavčenje davčnega zavezanca.

  • Davčni inšpekcijski nadzor pri pravnih osebah lahko vključuje tudi razmerja med lastniki pravnih oseb in pravnimi osebami oziroma člani pravnih oseb in pravnimi osebami.


Časovno obdobje davčnega inšpekcijskega nadzora

  • Davčni inšpekcijski nadzor je dopusten do zastaranja pravice do odmere davka. Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti, odmeriti ali plačati.

  • Pri velikih gospodarskih družbah se davčni inšpekcijski nadzor praviloma nadaljuje od zadnjega davčnega obdobja, za katerega je bil opravljen predhodni davčni inšpekcijski nadzor.

  • Pri pravnih osebah, ki niso velike gospodarske družbe, in pri fizičnih osebah, ki opravljajo neodvisno samostojno dejavnost, obsega davčni inšpekcijski nadzor največ tri predhodna davčna obdobja, če gre za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu, oziroma največ 36 mesecev, če gre za davčno obdobje, ki ni enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu.

  • Davčni inšpekcijski nadzor se lahko razširi tudi na predhodna obdobja oziroma druge vrste davka, če obstaja sum zmanjšanja davčne obveznosti zaradi neplačila davkov.


Začetek davčnega inšpekcijskega nadzora


Davčni inšpekcijski nadzor se začne z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Inšpektor lahko začne opravljati inšpekcijski nadzor po poteku osmih dni od vročitve sklepa. Ne glede na navedeno, se zavezancu za davek sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ne vroči, če bi se zaradi tega ogrozil namen inšpekcijskega nadzora. V tem primeru se davčni inšpekcijski nadzor začne, ko davčni inšpektor pri zavezancu za davek opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora (na primer predstavitev davčnega inšpektorja zavezancu za davek v njegovih poslovnih prostorih). Iz navedenega izhaja, da je zavezanec za davek o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora praviloma seznanjen s sklepom in da ima osem dni časa na razpolago za ustrezno pripravo na davčni inšpekcijski nadzor ter da se le izjemoma, ob izpolnjevanju zakonsko predpisanih pogojev, davčni inšpekcijski nadzor ne začne s sklepom.

Samoprijava


Z začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma z vročitvijo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru je povezan institut samoprijave, s katerim se želi zavezance za davek spodbuditi k temu, da bi morebitne kasneje ugotovljene nepravilnosti v obračunih davka in davčnih napovedih sporočili davčnemu organu. Samoprijava je mogoča najpozneje:

  • do vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, oziroma
  • do začetka postopka o prekršku, oziroma,
  • do začetka kazenskega postopka.


Običajen potek davčnega inšpekcijskega nadzora z vročenim sklepom o davčnem inšpekcijskem nadzoru


Davčni inšpektor po poteku osmih dni od vročitve sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru obišče zavezanca za davek v njegovih poslovnih prostorih in opravi z njim uvodni pogovor. Po opravljenem uvodnem pogovoru davčni inšpektor glede na okoliščine oziroma zahteve davčnega inšpekcijskega nadzora pregleda poslovne in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca za davek. Tekom davčnega inšpekcijskega nadzora zavezanec za davek in davčni inšpektor sodelujeta pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje. Zavezanec za davek je posebej dolžan predložiti poslovne knjige in evidence, poslovno dokumentacijo in druge dokumente na kraju opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora in dajati pojasnila, ki so potrebna za njihovo razumevanje. O rezultatu davčnega inšpekcijskega nadzora davčni inšpektor opravi sklepni pogovor z zavezancem za davek, razen v primeru zakonsko predpisanih izjem. Dejstva in dokazi pomembni za obdavčenje zavezanca za davek se navedejo v zapisniku o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Temu zapisniku sledijo morebitne pripombe na zapisnik, morebitni dodatni zapisnik ter odločba, s katero se sklene in konča postopek davčnega inšpekcijskega nadzora na prvi stopnji, če so v postopku ugotovljene nepravilnosti.

 

Zastopanje zavezanca za davek


Pravna oseba opravlja dejanja v davčnem inšpekcijskem nadzoru po zakonitem zastopniku. Zavezanec za davek (zakoniti zastopnik pravne osebe ali fizična oseba) lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v davčnem inšpekcijskem nadzoru, razen pri dejanjih pri katerih mora zavezanec sam dajati izjave. Zavezanec za davek lahko imenuje osebo za dajanje podatkov in pojasnil. Če davčni inšpektor oceni, da zavezanec za davek ali ta oseba ne dajeta zadostnih podatkov in pojasnil, lahko zahteva podatke od drugih zaposlenih ali od tretjih oseb; pred tem pozove zavezanca za davek, da imenuje dodatne osebe za dajanje podatkov in obvestil. Zavezanec za davek in oseba za dajanje obvestil in podatkov ne moreta zahtevati, da je prošnja za podatke in pojasnila dana pisno. V zakonsko določenih primerih postavi davčni inšpektor zavezancu za davek začasnega zastopnika. Med drugim se postavi začasni zastopnik tudi takrat, kadar je treba opraviti dejanje, ki ga ni mogoče odložiti, zavezanca za davek oziroma njegovega pooblaščenca ali zastopnika pa ni mogoče pravočasno povabiti. Začasni zastopnik ima vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika zavezanca za davek.


Kraj opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora


Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnih prostorih zavezanca za davek, ki opravlja dejavnost, lahko pa tudi v poslovnih prostorih, kjer se zanj vodijo oziroma hranijo poslovne knjige in druge evidence, če se te ne vodijo oziroma hranijo pri njem, oziroma v prostorih pooblaščenca, ki ga je določil zavezanec za davek. Za ta namen mora dati zavezanec za davek na razpolago primeren delovni prostor in potrebne pripomočke.


Davčni inšpekcijski nadzor se lahko na predlog zavezanca za davek ali po odločitvi davčnega organa opravlja v prostorih davčnega organa, če:

  • poslovni prostor ni primeren za opravljanje davčnega inšpekcijskega nadzora, ali
  • če obstajajo drugi razlogi, kot na primer narava dejavnosti zavezanca za davek.

Davčni inšpekcijski nadzor se lahko opravlja tudi v stanovanjskih prostorih, ki jih je zavezanec za davek določil kot svoj sedež ali poslovni prostor.


Čas opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora


Davčni inšpekcijski nadzor se opravlja v poslovnem delovnem času. Davčni inšpekcijski nadzor se lahko opravlja tudi izven poslovnega delovnega časa, če:

  • zavezanec za davek na to pristane, ali
  • je to nujno potrebno zaradi namena davčnega inšpekcijskega nadzora.


Pravica zavezanca za davek do prisotnosti in obveščenosti

  • Zavezanec za davek ima pravico, da je prisoten pri davčnem inšpekcijskem nadzoru in, da je tekoče obveščen o pomembnih dejstvih in dokazih.

  • Davčni inšpektor ni dolžan obveščati davčnega zavezanca o pomembnih dejstvih in dokazih, če to onemogoča potek ali namen davčnega inšpekcijskega nadzora.


Oviranje davčnega inšpekcijskega nadzora


Davčni inšpektor, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, mora skrbeti za red pri delu in za dostojanstvo organa. Za zagotovitev reda med nadzorom ima davčni inšpektor pravico:

  • opomniti zavezanca za davek oziroma vsakogar, ki je navzoč pri nadzoru in moti delo davčnega inšpektorja ter odrediti, kar je treba, da se red ohrani.
  • zahtevati odstranitev zavezanca za davek, njegovega zastopnika ali pooblaščenca ali zaposlenega pri zavezancu za davek, če ovirajo davčnega inšpektorja pri nadzoru;
  • kaznovati poleg odstranitve z denarno kaznijo do 500 evrov.
  • zahtevati pomoč policije, če pri opravljanju nalog davčnega inšpekcijskega nadzora naleti na fizični odpor, ali če tak odpor pričakuje. Policisti nudijo pomoč davčnim inšpektorjem v skladu z zakonom, ki ureja policijo.
  • oglobiti pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če davčnemu organu ne predložijo dokumentacije ali ne dajo pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovirajo davčni inšpekcijski nadzor ter odgovorno osebo navedenih oseb. Globa je predpisana v razponu od 1.600 do 25.000 evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter v razponu od 400 do 4.000 evrov za odgovorno osebo navedenih oseb.
  • kaznovati z denarno kaznijo do 500 evrov tistega, ki v vlogi žali organ, davčnega inšpektorja ali druge udeležence v postopku.


Obveznost sodelovanja zavezanca za davek v davčnem inšpekcijskem nadzoru


Zavezanec za davek mora sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je pomembno za obdavčenje. Posebej je dolžan dajati podatke, predložiti poslovne knjige in evidence, poslovno dokumentacijo in druge dokumente na kraju opravljanja davčnega inšpekcijskega nadzora in dajati pojasnila, ki so potrebna za njihovo razumevanje. Z globo od 1.600 do 25.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor. Z globo od 400 do 4.000 evrov se kaznuje za navedeno tudi odgovorna oseba navedenih oseb.


Pooblastila davčnega inšpektorja v davčnem inšpekcijskem nadzoru


Davčni inšpektor opravlja davčni inšpekcijski nadzor, preprečuje in odkriva davčne prekrške ter druga kazniva ravnanja in odloča v davčnem postopku.


Pri opravljanju teh nalog ima davčni inšpektor pravico:

  1. ogledati si in pregledati vsa zemljišča, poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov; za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež, oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost;
  2. vstopiti in pregledati poslovne in druge prostore (razen stanovanj), ki ne pripadajo zavezancu, ker obstaja utemeljen sum, da zavezanec v njih opravlja dejavnost, ali da so tam stvari zavezanca, na katere se nanaša izvajanje prej navedenih nalog davčnega inšpektorja;
  3. pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, stvari, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost;
  4. pregledati poslovne knjige in evidence, pogodbe, poslovne listine in poslovno dokumentacijo drugih oseb, ki se nahajajo pri osebi, pri kateri se izvajajo prej navedene naloge davčnega inšpektorja;
  5. pregledati evidence o zaposlenih, njihovem številu, pogodbah in dohodkih ter jih primerjati s prijavljenimi podatki in podatki iz uradnih evidenc;
  6. pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju;
  7. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
  8. pregledati listine, ki dokazujejo pravni status zavezanca za davek ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
  9. brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca za davek in ki so potrebni za izvedbo prej navedenih nalog davčnega inšpektorja;
  10. fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz 2. in 3. točke;
  11. reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente;
  12. preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu; če se mora pri preverjanju blaga na poti ali pri transportu posebej urediti prometni režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije;
  13. zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o obdavčenju;
  14. za največ 30 dni zaseči listine, predmete, vzorce, evidence in druge dokumente, ki jih potrebuje za izvajanje davčnega nadzora ali če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov in so podani utemeljeni razlogi za sum kršitve zakonov in drugih predpisov. Izjemoma lahko davčni inšpektor pri obsežnem in dolgotrajnem davčnem inšpekcijskem nadzoru podaljša rok za zaseg, vendar največ do skupno 90 dni. O zasegu izda davčni inšpektor potrdilo s seznamom o zaseženi dokumentaciji, predmetih in vzorcih. Davčni inšpektor vrne zaseženo v roku 30 oziroma 90 dni razen v primerih, ko je bilo na podlagi določb zakona, ki ureja kazenski postopek, zaseženo predano policiji. Zavezanec lahko zahteva vračilo zaseženih listin, predmetov, vzorce, evidenc in drugih dokumentov pred potekom 30 oziroma 90 dnevnega roka, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju;
  15. zavezancu za davek za največ tri dni prepovedati opravljati dejavnost;
  16. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom izvajanja prej navedenih nalog davčnega inšpektorja.


Cenitev davčne osnove


Davčni organ lahko ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo in na tej podlagi odmeri davek, če:

  • zavezanec za davek ne vloži davčne napovedi ali ne predloži obračuna davka davčnemu organu ali ju vloži oziroma predloži brez podatkov, potrebnih za ugotovitev davčne obveznosti;
  • fizična oseba ne napove dohodkov;
  • ugotovi, da temelji davčna napoved oziroma obračun davka na neresničnih ali nepravilnih podatkih;
  • ugotovi, da napovedani prihodki oziroma prihodki, izkazani v obračunu davka, niso sorazmerni napovedanim odhodkom oziroma odhodkom, izkazanim v davčnem obračunu, razen če davčni zavezanec navede upravičene razloge;
  • zavezanec za davek na zahtevo davčnega organa ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne ali če kažejo take bistvene formalne pomanjkljivosti, ki upravičujejo dvom o njihovi vsebinski pravilnosti;
  • delodajalec ne predloži podatkov o davčnem odtegljaju od dohodkov iz zaposlitve.

Cenitev je ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo.


Sklepni pogovor


O rezultatu davčnega inšpekcijskega nadzora opravi davčni inšpektor z zavezancem za davek sklepni pogovor. V njem zavezanca opozori na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, na pravne posledice ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora in na davčne učinke teh ugotovitev. Sklepni pogovor ni potreben, če:

  • rezultat davčnega inšpekcijskega nadzora ne zahteva spremembe obdavčenja, ali
  • se mu zavezanec za davek odpove, ali
  • se mu zavezanec za davek izogiba.


Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru

  • Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru se sestavi zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru, v katerem se navedejo dejstva in dokazi, pomembni za obdavčenje zavezanca za davek oziroma pomembni za predmet nadzora. Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru se sestavi in vroči zavezancu najpozneje v desetih dneh po končanem pregledu. Zavezanec lahko poda nanj pripombe v 20 dneh po vročitvi zapisnika. Rok za pripombe se na utemeljeno pisno zahtevo lahko s sklepom podaljša praviloma največ za dodatnih deset dni. Pisno zahtevo za podaljšanje roka mora zavezanec vložiti pred iztekom roka.

  • Če zavezanec v pripombah navaja nova ali dodatna dejstva, ki vplivajo na spremembo v zapisniku ugotovljenih obveznosti, davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb. Glede vročanja in vlaganja pripomb na dodatni zapisnik veljajo enaka določila kot za zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru.


Konec postopka davčnega inšpekcijskega nadzora na prvi stopnji


ODMERNA ODLOČBA

Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru izda davčni organ v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki vplivajo na višino davčne obveznosti, odmerno odločbo. Odmerno odločbo izda najpozneje v 30 dneh od dneva prejema pripomb na zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru oziroma od dneva, ko je iztekel rok za pripombe. O pripombah se mora davčni organ izjaviti v odločbi. Davek, izračunan v odmerni odločbi, mora biti plačan v 30 dneh od vročitve odločbe, razen če ni z zakonom za posamezno vrsto davkov drugače določeno. Za čas od poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe se obračunajo obresti po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za plačilo davka. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo zamudne obresti.


PRITOŽBA ZOPER ODMERNO ODLOČBO

Pritožba zoper odmerno odločbo, izdano v davčnem inšpekcijskem nadzoru, se lahko vloži v roku 30 dni od vročitve odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe.


UGOTOVITVENA ODLOČBA

Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru izda davčni organ v primeru ugotovljenih nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti, odločbo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na višino davčne obveznosti.


PRITOŽBA ZOPER UGOTOVITVENO ODLOČBO

Pritožba zoper ugotovitveno odločbo se lahko vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe.


ROK ZA IZDAJO ODLOČBE V DAVČNEM INŠPEKCIJSKEM NADZORU

Od dneva začetka davčnega inšpekcijskega nadzora do izdaje odločbe ne sme preteči več kot šest mesecev razen v zakonsko določenih primerih, ko je navedeni rok devet mesecev oziroma ni omejitev. Devetmesečni rok za izdajo odločbe je predpisan v primerih:

  • inšpiciranja povezanih oseb;
  • inšpiciranja zavezancev za davek, ki so zavezani k reviziji letnih poročil oziroma,
  • ugotavljanja davčne osnove z oceno.

Rok za izdajo odločbe ni omejen v primerih:

  • ko zavezanec za davek davčnemu organu ne predloži dokumentacije, ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega inšpekcijskega nadzora ali ovira davčni inšpekcijski nadzor;
  • sočasnega davčnega nadzora, ki hkrati poteka v več državah članicah EU.

USTAVITEV POSTOPKA

Po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru izda davčni organ v primeru, ko je ugotovljeno, da zavezanec za davek ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, sklep o ustavitvi postopka ali zapis o ustavitvi postopka na koncu zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru.


Stroški postopka

  • Vsakega zavezanca za davek bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka kot so: stroški za prihod, zamuda časa in izgubljeni zaslužek.

  • Stroški davčnega organa, kot so: potni stroški uradnih oseb, stroški za oglase, obrazce in podobno, ki nastanejo v postopku, začetem po uradni dolžnosti, bremenijo davčni organ, ki je začel davčni postopek.

  • Stroški davčnega postopka, kot so: izdatki za upravne takse, pravno zastopanje in strokovno pomoč, izdatki za priče, izvedence, tolmače in ogled gredo v breme davčnega organa, če se je postopek končal ugodno za zavezanca za davek, oziroma v breme zavezanca za davek, če se je postopek zanj končal neugodno. Stroške postopka trpi zavezanec za davek, če so bile v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ugotovljene nepravilnosti, ki imajo za posledico višjo davčno obveznost. Obračuna se le stroške postopka davčnega inšpekcijskega nadzora, ki so bili nujni za ugotovitev dejstev, ki dokazujejo, da je zavezanec kršil zakon ali drug predpis. Zavezanec za davek trpi le stroške dejanj oziroma opravil v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki se nanašajo na tisti del nadzora, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, če je za del predmeta nadzora ugotovljeno, da kršitev ni bilo.

  • Stroške postopka v vsakem primeru plača udeleženec v postopku, če jih je povzročil po svoji krivdi.

  • Povrnitev stroškov mora zavezanec za davek zahtevati do izdaje odločbe, sicer izgubi pravico do povrnitve stroškov.


Temeljni predpisi za davčni inšpekcijski nadzor


Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora
ureja Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/2006 in 24/2008 – ZDDKIS), ki v 2. členu določa, da se za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo, z zakonom o obdavčenju, z ZDavP-2, zakonom, ki ureja davčno službo, zakonom, ki ureja carinsko službo, ali zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.


Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora in postopek o prekršku


Davčni organ je tudi prekrškovni organ. Davčni inšpektor v skladu s svojimi pooblastili preprečuje in odkriva prekrške in ob izpolnjevanju zakonskih pogojev tudi odloča v postopku o prekršku. Davčni inšpektor, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, lahko po zaznavi prekrška in ugotovitvi dejanskega stanja prekrška ter vseh okoliščin tega prekrška, v okviru zakonskih možnosti:

  • kršitelja opozori,
  • kršitelju izda plačilni nalog,
  • kršitelju izda odločbo, v kateri izreče opomin ali globo ali
  • postopka o prekršku zoper kršitelja ne vodi zaradi zakonsko določenih razlogov (prekršek je zastaral, prekršek neznatnega pomena,… ).


Davčna inšpekcija in opravljanje nadzora dela na črno


Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC (Uradni list RS, št. 12/07 – UPB1) določa med drugim davčno inšpekcijo kot organ pristojen za nadzor nad kršitvami določb 3. člena tega zakona. Poleg davčne inšpekcije so nadzorni organi nad kršitvami določb ZPDZC še tržni inšpektorat, inšpektorat za delo ter prometni inšpektorat. Davčni inšpektor v primeru, ko ugotovi kršitev določb 3. člena tega zakona, izda odločbo, s katero prepove opravljanje dela na črno ter izreče globo za prekršek.


Za delo na črno se na podlagi prvega odstavka 3. člena ZPDZC šteje opravljanje dejavnosti oziroma dela v naslednjih primerih:

  • če pravna oseba opravlja dejavnost, katere nima vpisane v sodni register oziroma opravlja dejavnost, ki je nima določene v temeljnem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti,
  • če podjetnik opravlja dejavnost, katere nima vpisane v ustrezen register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti,
  • če pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti,
  • če tuje podjetje ne opravlja dejavnosti v RS prek podružnic ali opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja,
  • če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa ta ali drugi zakoni.

Opravljanje dela na črno je po ZPDZC prepovedano.

VIR: www.durs.gov.si (DURS), 3.6.2008

 

Prva stranStoritveZaposleniPovezaveKontaktPogosta vprašanjaNovostiPovpraševanje

Izjava o zasebnosti

 
Avtorske pravice (c) 2010 Najgo d.o.o. Vse pravice pridržane